Gibanje Ženske, življenje, svoboda se je rodilo in razširilo po Iranu, ko je 22-letna Mahsa (Jina) Amini umrla v priporu iranske moralne policije v Teheranu septembra 2022. Mahsa (Jina) Amini je bila kurdsko dekle, ki je je bila aretirana zaradi “neprimerne” nošnje hidžaba.
Po tem so po Iranu in svetu izbruhnili množični protesti, ki so zahtevali spremembo iranskega vodstva in konec leta trajajoče diskriminacije na podlagi spola ter vseh brutalnih dejanj, ki jih je iranski režim izvajal proti iranskemu ljudstvu. Iranke so se pogumno odločile, da ne bodo nosile hidžaba v javnosti, včasih pa so hidžab zažgale ali si solidarnostno ostrigle lase. Pravzaprav so bili ti protesti po septembru 2022 največji protesti proti iranskemu klerikalnemu režimu v zadnjih desetletjih. Iranski režim je med protesti aretiral več kot 30.000 ljudi, več sto jih je ubil. Večina aretiranih je bila mladih študentov, novinarjev in družbenih aktivistov, ki so vzklikali “Ženske, življenje, svoboda”, da bi izrazili svojo željo po enakosti, varnosti in svobodni izbiri življenjskega sloga žensk v Iranu. Pravzaprav niso zahtevali nič drugega, kot sodobnemu času primeren “življenjski slog”.
V nekaterih mestih, kot je Zahedan, in kurdskih mestih se protesti nadaljujejo sredi neznosnih pritiskov iranskega režima na ljudi ter njihovega preganjanja in usmrtitev.
Po iranski revoluciji leta 1979, ki je vzpostavila Islamsko republiko Iran, ni bila samo ženskam omejena vloga v družbi, ampak so omejitve zadele vse ljudi, še zlasti mlado generacijo, in vpeljana je bila obvezna nošnja hidžaba. V vseh zadnjih štirih desetletjih je tako obvezni hidžab postal simbol vsakršnega zatiranja, ki ga izvaja iranski režim.
Aretirali so aktiviste, novinarje in celo univerzitetne učitelje in študente ter delavce, ki so v teh več kot štirih desetletjih zahtevali osnovne pravice. Zaradi neznosnega pritiska iranskega režima so ljudje začeli odkrito izražati nezadovoljstvo s strogim kodeksom oblačenja, razlikami med spoloma in vsemi drugimi brutalnimi in krivičnimi dejanji, s katerimi so se soočali.
Čeprav so bili nekateri aretirani po nekajmesečnih protestih izpuščeni iz zapora, jim je bilo prepovedano nadaljevati študij na univerzi, dobili pa so tudi pisma, v katerih jih je oblast opozorila, naj se ne udeležujejo več protestov.
Kmalu zatem, ko se je gibanje Ženske, življenje, svoboda razširilo po državi, je iranski režim začel z usmrtitvami nedolžnih mladih ljudi, da bi s pomočjo terorja zatrl njegov zagon.
Na žalost vsak dan prejmemo žalostne novice o novih usmrtitvah mladih ljudi. Tako je prav v tem tednu prišlo sporočilo treh mladih zapornikov iz Isfahana, obsojenih na smrt.* V njem so zapisali: “Ne dovolite, da nas ubijejo”. A vse, kar so storili, je bilo to, da so zahtevali človekove pravice in pravičnost.
Človekove pravice lahko dosežemo in ohranimo le z aktivno pozornostjo vseh nas. Kadarkoli in kjerkoli so ogrožene osnovne pravice katerega koli človeka, smo ogroženi vsi.
*Avtor je pričujoči tekst napisal maja 2023 (op. prev).
Prevedel Peter Semolič
Objavo je omogočila Javna agencija za knjigo RS
- Mansour Noorbakhsh: Nauruz 2023 - 13. 9. 2023
- Mansour Noorbakhsh: Ženske, življenje, svoboda - 3. 9. 2023
- Mansour Noorbakhsh: Dokler me ne prepoznaš - 1. 10. 2022