Tudi ko ne ve, je eno z dialektiko.
Tudi ko spi, ne mara kleti.
Ni mu mar za ravne črte.
Če pleše, oponaša mrtvaški ples.
Ne priznava. Nima. Ne rabi.
Pusti, da teče. Pa kaj, če ne vejo
za veselje. Vedno je sled.
Vedno so nekje počesana nebesa,
majhna, plastična nebesa.
In tisti tihi, sivi zajček.
Gregor Podlogar (1974) je doštudiral filozofijo na ljubljanski Filozofski fakulteti, kasneje je bil kot urednik zaposlen na Radiu Slovenija (III. program – program ARS). Objavil je sledeče pesniške zbirke: Naselitve (1997), Vrtoglavica zanosa (2002), Oda na manhatnski aveniji (2003, skupaj s Primožem Čučnikom in Žigo Karižem), Milijon sekund bliže (2006), Vesela nova ušesa (2010) ter Svet in svet (2016), ki je bila uvrščena na kritiški festival Pranger in bila nominirana za Veronikino nagrado. Trenutno živi in dela na Dunaju.
Foto Tihomir Pinter
Foto Tihomir Pinter
Latest posts by Gregor Podlogar (see all)
- Gregor Podlogar: Sivi zajček - 3. 10. 2020
- Gregor Podlogar: Nekaj pesniških vprašanj in nekaj vprašanj o poeziji: naključnih deset priporočil za uporabo - 1. 10. 2020
- Gregor Podlogar: Brez besed je sedem - 27. 9. 2020