Mária Ferenčuhová: solsticij

še pred enim letom je bila linija jezera
tu pri moji nogi
 
danes stojijo nosilni stebri
z apnenčasto lupino
v suhem produ
ostajava čim dlje od obale
postlane z mehkim perjem
in zelene od cianobakterij
 
zvečer razpravljava o občutkih krivde
in možnih koncih
 
plamen v kuhinji ugasne
plin uhaja s tihim sikanjem
lonec prestaviš na drugi gorilnik
plamen spet ugasne
na rami začutim tvojo dlan
 
v tem trenutku oba
plamena izbruhneta iz jezera
vijoličasta svetloba leže na gladino
in mesto na nasprotnem bregu potemni
jezero preneha tleti
planet leti naprej
 
še vedno mehko obdan z atmosfero
kot jaz s tvojimi ustnicami
 

Prevedla Veronika Šoster

Mária Ferenčuhová
Latest posts by Mária Ferenčuhová (see all)