Immanuel Mifsud: Rue Paul Valéry

Kaj lahko postaneš zaspan med ogledovanjem
množice, zbrane na trgu, in to
kljub godbi, ki igra vesele koračnice,
in pisanemu veselju nedeljskega jutra.
 
Ko se zabava konča in gredo ljudje spat,
te tišina in odsotnost vrneta
k ogledovanju arhitekture,
ki ti vedno znova pove dolgo zgodbo,
kateri kljub temu, da si jo že neštetokrat slišal,
še vedno pazljivo prisluhneš.
Veš: poseduješ del te zgodbe.
Tvoj glas morda še vedno visi s katerega od obokov,
se skriva v senci katerega od balkonov,
tiho strmi skozi že kakšno okno,
tiho postava v že kakšnem kotu.
Tvoji koraki še vedno ležijo na tej ulici,
včasih se zbudijo in spet zakorakajo,
brezšumni, nevidni.
 
Postal si del vsakega mesta, ki si ga obiskal.
Ostal boš znan po tem, da te nihče ne pozna niti se te ne spominja.
Karkoli se je zgodilo, ne more biti nikoli izbrisano.

Prevedla Vera Pejovič in Peter Semolič

Immanuel Mifsud
Latest posts by Immanuel Mifsud (see all)