E-poezija v Sloveniji je redka. Eno tovrstnih del, ki k branju prispeva ne le dobesedno zapisano, ampak tudi branje preko raznolikih plasti širšega kulturnega konteksta ter razpršeno, mrežno (so-) avtorstvo/interakcijo, je delo Vuka Ćosića: Nacija-kultura.
Delo je bilo prvič predstavljeno konec leta 2000 v sklopu razstave posvečene 200 letnici rojstva Franceta Prešerna, z naslovom “Pevec, ne bogat ali sloveč”, v Narodnem muzeju. Poleg arhivskega gradiva, rokopisov in predmetov, povezanih s pesniškim delom in življenjem Franceta Prešerna, je razstava obsegala še dvoje del e-poezije (oziroma spletne umetnosti) dveh avtorjev, ki sva med prvimi pristopila k raziskovanju novih pokrajin pisanja za splet. Ne kot prenos obstoječih metod, predvsem iz tiska, v nov medij, pač pa izhajajoč iz njegovih specifik, predvsem mrežne, programske in socialne (za razumevanje slednje besede velja imeti v mislih, da je razstava potekala nekaj let pred razmahom blogov in kasnejših družbenih omrežij).
Delo Vuka Ćosića Nacija-kultura ni več dostopno, dokumentacija dela, kolikor obstaja, ni enostavno dostopna (po tej razstavi je bilo delo sicer večkrat predstavljeno, a le kot fragmentarna dokumentacija). Sprehod do NUK-a je, glede tega dela, nekoristen.
Na projekciji so se v tipografiji, izdelani po prvi objavi Sonetnega venca, spremenjeni v digitalno črkovno družino, v obliki Prešernovega soneta v realnem času izmenjevale besede trenutnih iskanj uporabnikov po takrat ključnem slovenskem spletnem iskalniku “Mat Kurja”. Slednje je potekalo tako, da so se nova iskanja dodajala na začetek besedila, starejše poizvedbe pa so se premikale proti koncu soneta dokler niso izginile.
Delo je bilo, poleg projekcije v razstavnem prostoru, v času razstave neokrnjeno dostopno tudi preko spletne strani razstave.
Izsek ekrana dela v času poldneva. (Celota se prikaže po kliku na podobo.)
Izsek ekrana dela v času polnoči. Posnetka ekrana prikazujeta zgolj dve izmed mnogih pojavnosti dela – delo se je osveževalo s hitrostjo iskanja uporabnikov po iskalniku Matkurja. Z zahvalo Vuku Ćosiću za dovoljenje za uporabo in prispevek arhivskega gradiva.
Izraznost in poetičnost tega dela ne izhaja zgolj iz stalno spreminjajočega se besedila. Takšno branje nujno pripelje do napačnih zaključkov o nesmiselnosti in banalnosti dela. Konkretno (ter spreminjajoče se) besedilo se namreč na več ravneh prepleta z različnimi nivoji družbenega, kulturnega in nacionalne identitete.
Prešernovo delo šteje za konstitutiven del slovenskega naroda, v svoji poetični govorici simbolno zaobjema ne le duh časa, temveč kar utrip nacije. Prešeren je bil nenazadnje upodobljen na tolarjih, prvem denarju samostojne Slovenije, svoje mesto je našel na (slovenskem) evro kovancu, slovenska himna poje Prešernov verz. Leta 2000 je neposreden vpogled v tekoče stanje nacije ponujala ne poezija, pač pa spletna dejavnost državljanov in državljank, le ta pa se je ubesedila v spletnem iskanju. V tem delu, predvsem v zanimivi poetični napetosti med ideali in vsakdanjostjo, vpeti v gosto mrežo kontekstov druženih in (narodno) identitetnih razmerij.
Ta kratek zapis nikakor ne podaja celotnega uvida v opisano delo, za namen tega zapisa je izpostavljen le vidik branja preko zgolj napisanega tudi v (konkretno nezapisane, zgolj nakazane) kontekste podane tako preko zapisa kot tudi preko likovno-formalnih in kontekstualnih lastnosti zapisanega.
Naslovna podoba: najstarejši ohranjen posnetek vstopne strani iskalnika Matkurja v Internet Archive Wayback Machine, digitalnem arhivu, ki shranjuje spletne strani ter njihove iteracije tekom časa.
Foto: (c) Sunčan Patrick Stone.